Prejet račun za dobavo blaga od dobavitelja iz EU
V skladu s slovensko zakonodajo, je z DDV obdavčen promet blaga, opravljen na ozemlju Slovenije. Ker je promet blaga obdavčen glede na namembni kraj, se obravnava blago, pridobljeno v Slovenijo kot obdavčen promet.
V zvezi z določanjem kraja pridobitve blaga, pri pridobitvah iz druge članice EU obstaja posebnost, in sicer je to kraj, kjer je blago, ko se konča odpošiljanje ali prevoz dano na razpolago kupcu blaga.
Da je neka dobava blaga predmet obdavčitve v Sloveniji kot pridobitev blaga znotraj Unije, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- prodajalec je davčni zavezanec, identificiran za DDV v drugi državi članici,
- promet je opravljen za plačilo ali se šteje, da je opravljen za plačilo,
- blago je pridobljeno na ozemlju Slovenije, ter
- pridobitelj je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.
Slovenski zavezanec identificiran za DDV, mora pri pridobitvi blaga iz druge države članice EU, plačati DDV v dveh primerih; če tujec pri dobavi blaga (pri kateri se šteje, da je promet blaga opravljen tam, kjer je kupec blaga identificiran za DDV), prevali davčno obveznost na slovenskega zavezanca z ID za DDV ter ta obračuna (plača) DDV skladno s prvim odstavkom 76. člena ZDDV-1. V primeru, da izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje za odbitek, lahko obračunani DDV deloma ali v celoti odbija.
Enako velja tudi v drugem primeru in sicer, če tujec sam ne obračuna DDV, od, v Sloveniji dobavljenega blaga in ga zato namesto njega plača slovenski kupec blaga z ID za DDV. Tudi v tem primeru velja, da si kupec blaga, v primeru izpolnjevanja pogojev za odbitek, obračunani DDV lahko deloma ali v celoti odbija.
Omenjena samoobdavčitev (obračun in odbitek DDV za prejem blaga) se opravi na dan izdaje računa, če ta ni izdan, pa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
V zgoraj navedenem primeru je prejemnik blaga identificiran za DDV v Sloveniji. V kolikor v Sloveniji prejemnik blaga še ni identificiran za DDV (je mali davčni zavezanec), mora prodajalec blaga, ki je registriran za DDV, obračunati DDV po stopnji države, v kateri je registriran za DDV. V tem primeru je DDV plačan v drugi državi članici EU, za prejemnika pa to pomeni končni strošek, saj si ga kot mali davčni zavezanec ne more odbijati. V kolikor iz drugih držav članic EU prejemnik pridobiva blago in skupni znesek v enem letu (ali prej) preseže 10.000 EUR, se mora registrirati za DDV. V tem primeru je potrebno FURS že pred prekoračitvijo praga zaprositi za izdajo ID številke za DDV, ki jo imenujemo posebna ID za DDV številka. V tem primeru je podjetje dolžno DDV obračunati in plačati, vendar pa si ga ne sme odbijati!
V kolikor podjetje prejme blago od malega davčnega zavezanca, v primeru, da je podjetje v Sloveniji registrirano za DDV, ali pa je v Sloveniji mali davčni zavezanec, ne plača DDV oziroma ne naredi samoobdavčitve, saj kot pridobitelj blaga od malega davčnega zavezanca nima obveznosti obračuna DDV.
Opisan primer pa ne velja za dobavo na daljavo (prodaja po katalogu, spletu, telefonu in podobno) končnemu potrošniku.
Prejet račun za uvoz blaga od dobavitelja iz tujine
Uvoz je vsak vnos blaga, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga EU, ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj EU ni sproščeno v prosti promet v skladu s carinskimi predpisi v Sloveniji, oziroma vsak vnos drugega blaga s tretjega ozemlja v Slovenijo.
Promet blaga med državo članico EU in tretjimi državami se obravnava kot uvoz blaga, kar pomeni, da mora uvoznik izpeljati vse formalnosti v zvezi z uvozom pri pristojnem carinskem organu.
Pri uvozu se plača DDV na podlagi carinske listine (EUL), ki jo uvoznik prejme v elektronski obliki od carinskega organa. Plačan DDV si lahko podjetje v naslednjem davčnem obračunu odbija, v kolikor ima pravico do odbitka oz. je blago uvoženo za namene opravljanja obdavčljive dejavnosti. Pravica do odbitka DDV nastane na dan prejema carinske listine, na kateri je podjetje navedeno kot prejemnik blaga, in na kateri je naveden znesek, ki omogoča izračun tega zneska.
Prejet račun za opravljene storitve od dobavitelja iz tujine (EU in drugi)
Enako, kot velja za blago, je tudi storitev predmet obdavčitve v Sloveniji, kadar je po ZDDV-1, kraj obdavčitve Slovenija. Več o pravilih za določanje kraja obdavčitve storitev v prispevku DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve.
Če podjetje prejme storitev, katere kraj obdavčitve je Slovenija, in je skladno s 76. členom ZDDV-1 določen za plačnika DDV, mora za to storitev obračunati DDV, oziroma narediti samoobdavčitev. V kolikor ima podjetje pravico do odbitka celotnega DDV, gre za ničelni učinek. Za prejete storitve iz tujine ni poročanja v rekapitulacijsko poročilo.
V kolikor pa gre za prejem storitev, katere kraj obdavčitve je zunaj Slovenije, davčni zavezanec, ki opravi storitev, obračuna DDV, ki ga lahko prejemnik storitev kasneje zahteva od tamkajšnje davčne uprave.
DDV pa lahko obračuna le davčni zavezanec, registriran za DDV. V kolikor je podjetje mali davčni zavezanec (brez ID za DDV) in prejme storitve obdavčene po splošnem pravilu in če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je podjetje v tem primeru plačnik DDV in se mora zato identificirati za namene DDV.
Že pred prejeto storitvijo pa je potrebno zaprositi FURS za izdajo ID številke za DDV, ki jo imenujemo posebna ID številka za DDV. V tem primeru je podjetje dolžno DDV obračunati in plačati, vendar pa si ga ne sme odbijati! Posebna ID številka za DDV se nato uporablja le za tovrstne prejeme, za katere je podjetje plačnik DDV v Sloveniji. Od ostalih dobav blaga ali storitev, ki jih bi podjetje kasneje opravljalo znotraj Slovenije, pa s t.i. posebno ID številko za DDV še naprej ne sme obračunavati, niti odbijati vstopnega DDV.
Malemu davčnemu zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV, opravlja pa le oproščene dobave storitev, se ni potrebno identificirati za namene DDV, kadar prejme storitve, ki so v skladu z določbami ZDDV-1 oproščene plačila DDV.
Zgoraj predstavljena pravila so zgolj osnove, ki se jih mora podjetnik zavedati in niso nujno uporabna v vseh primerih. Pri obravnavi svetujemo pozorno opredelitev dejstev in okoliščin, ki vas privedejo do pravilne obdavčitve.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
Priloga: Obrazložitev za obračun DDV za Prejete račune iz EU